Kratka dejstva o Angoli:
- Prebivalstvo: Približno 34 milijonov ljudi.
- Glavno mesto: Luanda.
- Uradni jezik: Portugalščina.
- Drugi jeziki: Govori se različne avtohtone jezike, vključno z umbundu, kimbundu in kikongo.
- Valuta: Angolska kvanza (AOA).
- Vlada: Enotna predsedniška republika.
- Glavna religija: Krščanstvo (pretežno rimskokatoliška, z občutnim protestantskim prebivalstvom), skupaj s tradicionalnimi afriškimi verovanji.
- Geografija: Nahaja se v jugozahodni Afriki, meji z Demokratično republiko Kongo na severu, Zambijo na vzhodu, Namibijo na jugu in Atlantskim oceanom na zahodu. Angola ima raznolika pokrajina, vključno z obalnimi ravninami, savanami in višavji.
Dejstvo 1: Angola je rojstni kraj dredloksov
Praksa nošenja dredloksov naj bi imela korenine v starih tradicijah in je povezana s duhovnim in kulturnim pomenom.
Pričeska ni le oblika osebnega izražanja, ampak ima tudi povezave z identiteto, dediščino in uporom. V Angoli, kot v drugih delih Afrike, so dredlokse nosili stoletja, pogosto simbolizirajo moč, ponos in globoko povezanost z predniki. Zgodovinski pomen dredloksov v Angoli je vplival na širša kulturna gibanja, vključno z rastafarijanskim gibanjem, ki se navdihuje pri afriških tradicijah in spodbuja naravne lase ter kulturno identiteto.

Dejstvo 2: Kuba je odigrala pomembno vlogo v zgodovini Angole
Kuba je odigrala pomembno vlogo v zgodovini Angole, še posebej med angolsko državljansko vojno, ki je trajala od 1975 do 2002. Po tem, ko je Angola leta 1975 pridobila neodvisnost od Portugalske, je bila država vpletena v konflikt med različnimi frakcijami, predvsem MPLA (Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole) in UNITA (Nacionalna zveza za popolno neodvisnost Angole).
Kuba je podprla MPLA s pošiljanjem tisočev vojakov v Angolo, skupaj z vojaškimi svetovalci in viri. Kubanske sile so pomagale MPLA vzpostaviti nadzor nad ključnimi ozemlji in odigrale ključno vlogo v boju proti UNITA in južnoafriškim silam, ki so bile vpletene v konflikt kot del širše regionalne borbe med hladno vojno.
Kubanska udeležba v Angoli je imela trajne učinke na razvoj države in povojno obnovo. Tudi po koncu vojne so se vezi med Kubo in Angolo nadaljevale, še posebej na področju zdravstva in izobraževanja, kjer so kubanski zdravstveni strokovnjaki in izobraževalci prispevali k angolskim prizadevanjem za obnovo.
Dejstvo 3: Angola ima nekaj največjih slapov na svetu
Angola je dom več impresivnih slapov, vključno z nekaterimi največjimi v Afriki. Najbolj izstopajo slapovi Kalandula, ki se nahajajo blizu istoimenskega mesta. Slapovi Kalandula so približno 105 metrov (344 čevljev) visoki in 400 metrov (1.312 čevljev) široki, kar jih uvršča med največje slapove po količini v Afriki. Slapovi so še posebej spektakularni med deževno sezono, ko je pretok vode na vrhuncu in ustvarja osupljiv prikaz padajoče vode, obkrožene z bujnim rastlinjem. Drug pomemben slap je Pungu À Ngola, ki se lahko pohvali tudi z impresivnimi dimenzijami.
Opomba: Če načrtujete samostojno potovanje, preverite, ali potrebujete mednarodno vozniško dovoljenje v Angoli za najem in vožnjo avtomobila.

Dejstvo 4: Ime države izhaja iz naziva kraljev Ndongo
Ime “Angola” izhaja iz naziva “Ngola”, ki so ga uporabljali kralji kraljevine Ndongo, mogočne države, ki je obstajala v regiji pred portugalsko kolonizacijo. Kraljevina Ndongo je bila ena izmed pomembnih predkolonialnih držav v Angoli, njena prestolnica pa se je nahajala blizu sedanje Luande.
Ko so Portugalci prispeli v poznem 15. stoletju, so naleteli na kraljevino Ndongo in začeli uporabljati naziv “Ngola” za označevanje dežele in njenih vladarjev. Sčasoma se je ta naziv razvil v “Angola” in postal ime države, ko je Angola leta 1975 pridobila neodvisnost od Portugalske.
Dejstvo 5: Luando so ustanovili Portugalci
Luanda, glavno mesto Angole, so Portugalci ustanovili leta 1575, sprva z imenom “São Paulo da Assunção de Loanda.” Služila je kot ključno pristanišče za Portugalce med kolonialnim obdobjem, omogočala je trgovino, še posebej z zasužnjenimi ljudmi, slonovino in drugim blagom.
V zadnjih letih si je Luanda pridobila sloves enega najdražjih mest za tujce po vsem svetu. Dejavniki, ki prispevajo k tem visokim stroškom življenja, vključujejo omejeno razpoložljivost stanovanj, cvetoče gospodarstvo, ki ga poganja naftna in plinska industrija, ter pomembno povpraševanje po blagu in storitvah, ki pogosto presega lokalno ponudbo. Glede na različna poročila, vključno s tistimi iz Mercer in drugih raziskav za tujce, na stroške življenja v Luandi vplivajo visoke najemnine, še posebej v zaželenih soseskah, kot tudi drago uvoženo blago.

Dejstvo 6: Najbogatejša ženska v Afriki živi v Angoli
Je hči nekdanjega angolskega predsednika José Eduardo dos Santosa, ki je državo vodil od 1979 do 2017. Isabel dos Santos je svoje bogastvo nakopičila preko različnih poslovnih podvigov, vključno z pomembnimi naložbami v telekomunikacije, bančništvo in nafto, med drugimi sektorji.
Njene najbolj izstopne naložbe vključujejo delež v Unitel, eni največjih telekomunikacijskih podjetij v Angoli, ter pomembne deleže v drugih podjetjih po Afriki in Evropi. Kljub njenemu finančnemu uspehu je bilo bogastvo Isabel dos Santos predmet kontroverz, še posebej glede obtožb korupcije in slabega upravljanja, povezanih z njenimi družinskimi političnimi povezavami.
V zadnjih letih so se njeni premoženjski deleži soočili s preiskavami, pojavili so se pravni izzivi, še posebej po očetovem predsedovanju.
Dejstvo 7: Velikansko črno antilopo, endemično za Angolo, so menili, da je izumrla
Velikansko črno antilopo, znano kot “velika sabljasta antilopa” (Hippotragus niger variani), je vrsta, endemična za Angolo. Vrsto let so menili, da je izumrla zaradi obsežnega lova in izgube habitata med angolsko državljansko vojno, ki je trajala od 1975 do 2002. Antilopa se odlikuje po svoji opazni črni dlaki in impresivnih dolgih, ukrivljenih rogovih.
Vendar pa so bili v zgodnjih 2000-ih naravovarstveniki navdušeni ob odkritju majhne populacije teh antilop v divjini, specifično v narodnem parku Cangandala in okoliških območjih. To odkritje je spodbudilo obnovljena prizadevanja za njihovo zaščito in ohranjanje. Velika sabljasta antilopa je zdaj simbol angolske divje narave in je postala osrednja točka pobud za ohranjanje, usmerjenih v ohranjanje njenega habitata in povečanje njene populacije.

Dejstvo 8: Angola ima eno najmlajših populacij na svetu
Angola ima eno najmlajših populacij na svetu, z važnim deležem državljanov, mlajših od 25 let. Približno 45% populacije je mlajših od 15 let, kar odraža visoko stopnjo rojstev in relativno nizko mediano starosti, ki je okrog 19 let. Ta mlada demografija je rezultat več dejavnikov, vključno z zgodovinskimi trendi visokih stopenj plodnosti in izboljšavami v zdravstvenem varstvu, ki vodijo k nižji smrtnosti dojenčkov.
Prisotnost mlade populacije predstavlja tako priložnosti kot izzive za Angolo. Po eni strani ponuja potencial za živahno delovno silo in inovacije, kar poganja gospodarsko rast in družbene spremembe. Po drugi strani pa postavlja pomembne izzive, vključno s potrebo po ustreznem izobraževanju, ustvarjanju delovnih mest in zdravstvenih storitvah za podporo tej rastoči demografiji.
Dejstvo 9: Angola ima veliko narodnih parkov in zavarovanih območij
Med izstopnimi je narodni park Iona, ki se nahaja na jugozahodu, znan po osupljivih pokrajinah in edinstveni divji naravi, vključno s puščavi prilagojenimi sloni. Narodni park Kissama, blizu Luande, je eden najstarejših parkov v državi in se osredotoča na ohranjanje divje narave, vključno z vnovično uvedbo afriških slonov in žiraf. Narodni park Cangandala je ključnega pomena za ohranjanje velike sabljaste antilope.

Dejstvo 10: Angola ima težave z odstranjevanjem min
Angola se sooča z znatnimi izzivi pri odstranjevanju min, dolgotrajno posledico svoje podaljšane državljanske vojne, ki je trajala od 1975 do 2002. Med konfliktom so po vsej državi, še posebej na podeželskih območjih in nekdanjih bojiščih, postavili milijone min, kar predstavlja resno nevarnost za civiliste in ovira kmetijski razvoj.
Prizadevanja za odstranjevanje teh min se nadaljujejo s podporo tako mednarodnih organizacij kot lokalnih pobud. Vendar pa je proces počasen in drag, z velikimi območji, ki so še vedno prizadeta. Prisotnost min ne le ogroža življenja, ampak tudi omejuje dostop do plodne zemlje, kar ovira gospodarsko rast in prehrambeno varnost.

Published September 22, 2024 • 9m to read